Studensko področje je pred ustanovitvijo župnije sodilo pod pražupnijo sv. Martina v Hrenovicah, ki jo je mogoče že v poznem desetem stoletju ustanovil tržaški škof. Prazgodovinske in rimske arheološke najdbe pričajo o zgodnji naseljenosti tukajšnjih krajev. Studeno samo (Kaltenfeld) stopi v zgodovino leta 1162, ko sta ga njegova dotedanja lastnika, istrska mejna grofa Majnhard in Albert Švarcenburška, podarila cistercijanskemu samostanu v Stični, preden sta se podala na križarsko vojno v Jeruzalem. Po vrnitvi iz Svete dežele je Majnhard Istrski – Albert je na tej poti padel ali umrl naravne smrti – okoli leta 1169 potrdil samostanu to podelitev (totum praedium Caltenfeld); za njim sta to storila tudi oglejski patriarh Ulrik II. (1177) in papež Inocent III. (1215). Posest v Studenem je bila za stiški samostan velikega pomena, ker je ležala na prometni poti z Dolenjske na Primorsko. Leta 1265, ko je oglejski patriarh samostanu podelil sodstvo nad njegovimi vasmi na Notranjskem, se poleg Studenega omenjata še Strmca in Strane. Po stiškem urbarju iz leta 1505 so te vasi sodile v njegov “urad preko gozda” (officium ultra silvam) in imele svoja županstva. V letih 1299 in 1300 se v podelitvenih aktih oglejskega patriarha in v tako imenovanem goriškem registru omenja vas Gorenje (villa de Gerehnach). Leta 1373 so prešle jamski graščini pripadajoče vasi, med drugim Bukovje in Belsko, v last avstrijskih nadvojvod Albrehta in Leopolda. Ti so tudi imeli patronat nad župnijsko cerkvijo v Hrenovicah. V začetku 16. stoletja vasi Predjama še ni bilo. Leta 1526 je pred gradom stala samo cerkvev Matere božje brez soseske. Tega leta je imela graščina svojega duhovnika, ki je v cerkvi maševal in skrbel za luč. Šele za tem je polagoma nastajala vas Predjama. Že leta 1552 našteva grajski urbarij pet podložnikov pod gradom. Ko je bil leta 1784 stiški samostan zatrt, so bile vasi Studeno, Strane in Strmca prodane zasebnikom, ki so jih imeli v lasti do leta 1848. V cerkvenopravnem pogledu so spadale vse vasi sedanje župnije Studeno v župnijo Hrenovice. Svojega duhovnika v Studenem dobijo z ustanovitvijo kuratne kaplanije. Temelj za ustanovitev kuratne kaplanije v Studenem je položil hrenoviški župnik Baltazar Neff. Ustanovna glavnica 3000 gld je bila naložena pri kranjskih stanovih v Ljubljani. Ker je bila letna vsota za obstoj duhovnika očitno premajhna, so bili pripravljeni ljudje sami prispevati, kolikor je še primanjkovalo. Ob generalni vizitaciji tržaškega škofa leta 1703 so se pri njem v hrenoviškem župnišču zglasili župani prizadetih vasi, in sicer: za Studeno Andrej Milavec, za Strmco Urban Podboj, za Zagon Marko Križaj ter za vasi Bukovje, Belsko in Gorenje Matija Marinšik. Ti so se v prisotnosti in z odobrenjem pristojnih zemljiških gosposk zavezali v imenu svojih vasi, da bodo dajali prispevke vsako leto za vzdrževanje kuratnega kaplana v Studenem. Na podlagi Neffove glavnice in zagotovljenih prispevkov je tržaški škof Janez Frančišek Miller s pismom 17. julija 1703, izdanim v župnišču v Hrenovicah, ustanovil kuratno kaplanijo v Studenem za vasi Studeno, Strmca, Belsko, Bukovje, Gorenje in Zagon. Tržaški škof je na priporočilo zaslužnega postojnskega upravitelja Franca Kreuzberga imenoval za prvega kuratnega kaplana v Studenem Luka Morela, kaplana v Slavini. Ustanovitelj studenske kaplanije, hrenoviški župnik Baltazar Neff, je leta 1701 pokopan v cerkvi v Studenem, kakor kaže nagrobna plošča z napisom v cerkveni ladji. Prav tako v ladijskih tleh cerkve desno od njega je nagrobna plošča, pod katero počiva v miru prvi studenski kaplan, Luka Morel. Že 22. julija 1833. leta so poslali verniki studenske kaplanije na ljubljanski škofijski ordinariat prošnjo za ločitev od materine hrenoviške župnije in ustanovitev samostojne župnije v Studenem ter za podelitev še enega duhovnika kaplana. Tej prošnji se ni pridružila vas Zagon, ki se je čutila po naravni legi tostran gozda preveč tuja od Studenega. Ugodilo se je želji Zagoncev, da ostanejo tako dolgo v hrenoviški župniji, dokler ne bodo sami prosili za priključitev h kaki drugi fari. Odgovor škofijskega ordinarjata studenskim vernikom je bil v začetku negativen. Tudi druga prošnja z zapisnikom dajatev, sestavljena 27. januarja 1835, je bila zavrnjena. 24. februarja 1837. leta so studenski verniki svojo prošnjo ponovili. Ljubljanski ordinariat je njihovo prošnjo na deželno vlado priporočil, nakar je bila tudi ugodno rešena. Na podlagi podrobnega zapisnika z dne 24. februarja 1838, s katerim so se prebivalci studenske duhovnije zavezali prispevati za svojega župnika deloma v denarju, deloma v blagu, je bila 21. marca 1840 ustanovljena samostojna župnija Studeno, obsegajoča vasi Studeno, Strmca, Belsko, Bukovje in Gorenje. Besedila in fotografije so iz leta 1990 ob 150 obletnici župnije © Edo Milavec & Dr. Janez Höflerhttps://zupnija-studeno.rkc.si/index.php/content/display/70