VPIS K VEROUKU 2026-2027 IN ZAČETEK VEROUČNEGA LETA
VPIS K VEROUKU
V ponedeljek, 7.9. začenjamo z vpisom k verouku. Vpisujemo predšolski in prvi razred (5 in 6 let starosti) ter če bi se kdo na novo želel pridružiti veroučnemu programu.
Vpis bo od 16.00 – 17.30. K vpisu pride eden od staršev, ki s seboj prinese izpolnjeno veroučno prijavnico (ta bo dostopna na spletni strani župnije od začetka avgusta dalje).
Več o poteku verouka, srečanjih s starši in pripravi na prvoobhajilo lepo prosim, da si preberete na župnijski spletni strani (od avgusta dalje).
ZAČETEK VEROUČNEGA LETA
V tednu, ko začenjamo z vpisom k verouku bodo veroučenci (ki so že bili pri prvem obhajilu) imeli spoved. Ta bo potekala v četrtek, 10.9. ob 16.00 za 5 razred; in ob 17.00 za 7 razred, ter v petek, 11.9. ob 16.00 za 8 razred (7 veroučencev) ter ob 17.00 8 razred (7 veroučencev). Prosim, če se za spoved porazdelite sami.
S ponedeljkom, 14.9. začenjamo z rednim veroukom. Urnik bo objavljen v oznanilih nedelje, 6.9. 2026.
Na prvo srečanje veroučenci prinesite podpisano spričevalo!
Starše prosimo, da si več o verouku in samem veroučnem programu preberejo na spletnih straneh župnije Studeno (zavikek verouk - veroučni program in srečanja za starše). Tam so zbrani ključni poudarki glede verouka in tudi cene knjig ter višina prispevka.
VEROUČNI OBRAZCI IN MOLITVE
DRAGI STARŠI, OB ZAČETKU VEROUČNEGA LETA
1. rednost
Vsi, ki smo udeleženi v veroučnem programu se potrudimo za rednost na srečanjih. Rednost pri verouku ni najprej zahteva discipline, pač pa procesa, ki se skozi srečanja ”sproži” znotraj skupine. Proces je nenadomestljiva izkušnja, ki sooblikuje vse udeležene. Zato se nam zdi pomembno, da prihajamo na srečanja redno – saj izkušnje, ki se dogodi znotraj enega ali več srečanj, ne moremo nadomestiti z nečem, kar se naučimo.
2. pravočasnost
Da bi delo posamezne skupine lahko neovirano in neprekinjeno teklo, si želimo, da bi srečanja lahko začenjali točno. Samo tako bo srečanje lahko potekalo z nekim ”ritmom” , ki predstavlja osnovo za načrten pristop do katehetskega procesa in njegov nemoten potek.
3. pripravljenost
Veroučni programi niso šola. A kljub temu poznajo tudi dejavnosti, ki jih izvajamo znotraj samega tedenskega srečanja in dejavnosti, ki so predvidene, da se izvedejo doma (domača naloga). Pomembno je, da do dejavnosti pristopamo s pripravljenostjo vstopiti in izvesti naročeno oz. predvideno. S tem se pokaže naš odnos do procesa in vseh, ki so vanj vključeni.
4. sodelovanje
Procesa veroučne ure ne more nadomestiti noben učbenik ali domača naloga. Udeleženost vseh v veroučnem procesu je ključnega pomena. Želimo si, da bi lahko našli način, ki bi spodbujal odprtost, sodelovanje, izražanje in pogovor. Predvsem, pa cenjenje in spoštovanje mnenj in stališč drug drugega. Poleg veroučnih srečanj že sedaj vabimo na srečanja za starše (če se da oba!) – gre za dve srečanji letno. Tudi na tem področju vas prosimo za sodelovanje.
5. odsotnost
Osnova nekega odnosa je spoštovanje. To se v veroučnem procesu kaže tudi z pozornostjo do katehistinje (kateheta) ki vodi nek veroučni program. Pozornost v smislu obveščenosti o bolezni ali razlogih za odsotnost. Govorimo zlasti o pisnem opravičilu izostanka, veseli pa bomo tudi klica ali sporočila, ki nas bo že predhodno opozoril na odsotnost!
6. komunikacija
Ker smo vsi vključeni v veliko ponudb in dejavnosti, vas res z vso dobrohotnostjo prosimo, da smo v stalnem stiku med seboj. Govorimo zlasti o odnosu starši - katehistinja (katehet). Če se med letom načrtuje neka druga dejavnost, vas prosimo, da to pravočasno sporočite tudi katehistinji (katehetu) npr. šolski enodnevni izlet, ki se prekriva z veroučno uro. Tako bomo lahko odgovorno načrtovali naša srečanja z veroučenci.
7. dobrohotnost
Pridejo trenutki, ko smo bolj vpeti v neko dogajanje ali ko se zgodi več stvari na enkrat in se kot posledica vsega tega znajdemo v stresu, obremenjenosti, tudi pod pritiskom. Ob takih trenutkih vas, dragi starši, res prosimo za razumevanje. Dobrohotno glejmo na delo nekoga; z dobrohotnostjo podprimo delo nekoga; in dobrohotno se ponudimo če lahko v nekem trenutki kaj pomagamo. Kako nekaj izjemnega je, ko začutiš, da nekdo vidi in prepozna tvojo stisko! Včasih je to največja podpora in spodbuda za delo, kljub vsem okoliščinam.
8. hvaležnost
V tempu, ki ga živimo zelo hitro začnemo ”ožati” svojo pozornost. Vsi. Potrudimo se, načrtno potrudimo, da gojimo v naših odnosih hvaležnost. Da se zahvalimo katehistinji (katehetu) – da pozdravimo, da izmenjamo kakšno besedo. Ni potrebno veliko, da pokažemo vrednost in spoštovanje drug do drugega. Velja, seveda, za vse nas!
9. razpoložljivost
Dragi starši, če kdo zmore, vedno dobrodošli, da ponudite (ali svoje znanje, sposobnosti, darove, čas…) kot vaš prispevek v procesu sooblikovanja verouka ali širše. Bolj kot delo samo se nam zdi, da je ta vaša razpoložljivost osebno PRIČEVANJE, da vam je mar za delo, ki ga opravljamo, še bolj pa da vam je mar za okolje v katerem živimo in katerega del so tudi vaši otroci. Če kdo zmore, če kdo lahko kaj ponudi … veste, da ste dobrodošli!
Nenazadnje: en velik HVALA vam vsem! Največje bogastvo ni program, znanje ali kakšno spretnost nekdo pridobi. Največji bogastvo je vsak posameznik in skupina, v kateri se proži proces osebne rasti. Hvala, ker ste!