Podružnični zavetnik (glavni oltar):
Žalostna Mati Božja

OPASILO (shod, šagra, žegnanje, proščenje):
15. avgust, na praznik Marijinega Vnebovzetja

POLOŽAJ in LEGA CERKVE:

Pravilno orientirana in delno obzidana cerkev je postavljena na spodnjem delu vasi, v neposredni bližini gradu Prejama.

NEKAJ ZGODOVINSKIH PODAKOV:

Zelo verjetno je, da je cerkev bila zgrajena po naročilu lastnikov predjamskega gradu: gospodje Jamski (Lueggerji). Cerkve je bila posvečena ob apostolski vizitaciji škofa Enea Silvia Piccolominija (poznejši papež Pij II.) med letom 1447 in 1451.  

Današnja gotska stavba je v večjem delu ohranjena iz sredine 15. stoletja. Ladja je bila nekoliko predelana v drugi polovici 17. stoletja. Škof Coronini je 1645 posvetil glavni oltar.

ZUNANJOST in NOTRANJOST:

Ladja je pravokotne oblike, kateri sledi prezbiterij s triosminskim zaključkom.

Nad fasado se dviga kamnit – preslasti – zvonik.

S treh strani odprta vhodna lopa vodi v ladjo, pred katero stoji kamnit baročni portal. Bazi portala nosita vklesano podobo vaze s cvetlicami.  V portal je vklesana letnica 1637. Levo in desno od portala sta profilirana kamnita okenska okvirja. V levega je vklesana letnica 1645, v desnem pa stoji vklesan Marijin monogram.

Ladja ima raven lesen strop, ki se zaključuje z kamnitim gotskim obokom.

Dvopolni gotski prezbiterij nosijo služniki.

Cerkev je okrog leta 1450 poslikal Mojster Srednje vasi pri Šenčurju iz smeri koroško usmerjenih slikarjev. Na osrednjem polju oboka prezbiterija je upodobitev Kristusa – sodnika. V sosvodnicah so naslikani pari angelov z napisnimi trakovi. Na slavoločni steni najdemo naslikane simbole štirih evangelistov. Pod obokom pa so na severni in severovzhodni steni naslikani: Rojstvo, Marijini kronanje in Marija zavetnica s plaščem.  Na severni steni ladje je ohranjen del Poklona svetih Treh kraljev.

OPREMA:

Glavni oltar ima značilnosti zgodnejbaročnega obdobja. Izdelan je bil koncem 17. stoletja. Gre za dvopolni oltar, slavoločnega tipa. V osrednji niši stoji slika Snemanje s križa, v krilnih nišah pa sta postavljena kipa svetega Antona Padovanskega in svetega Frančiška Ksaverija. V atiki glavnega oltarja je slika Brezmadežne; vrh oltarja pa stoji kartuša s Kristusovim nonogramom.

V slavoločno steno je vzidana kamnita kustodija, zaprta s kovinskimi vratci. Ob vhodu v cerkev stoji kropilnik.

Pod korom je ob steni pritirjena zgodnjebaročna plemiška grobnična plošča z grbom in kartušo.

Vir: Leksikon cerkva na Slovenskem, Mohorjeva družba, Celje, 2006.

--------------------

Drugi vir o cerkvi je vzet iz javne objave občinskega časopisa Postojnski prepih. Avtor prispevka je:  Marino Samsa, kateremu se zahvaljujemo za prijazno dovoljenje objave.