Postno družinsko slavje (moitev) ima pred očmi družino z majhnimi otroki. Kjer so drugačne okoliščine v družini, molitev prilagodimo tem (npr. če smo samo odrasli). 

NEKATERE POSTNE PESMI

Oljsko goro

kako pojemo

Oljsko goro tiha noč pokriva,
potok Cedron žalostno šumlja,
bleda luna za oblak se skriva,
zvezdica nobena ne miglja.

O, zakaj žaluje Oljska gora?
O, zakaj vsa zemlja drgeta?
O, ne vprašaj, le solze pretakaj,
z Jezusom, ki pot krvav poti.

Duša mu je žalostna do smrti,
srce krči se od žalosti.
Božja usta prosijo utehe,
v grozni boli vse ga zapusti.

O ne, Jezus, mi ne zapustimo
te nikoli, oj nikoli več;
srčno vdani k tebi, glej, hitimo,
k tebi, Jezus, v blaženo nebo.

Duša le pojdi z mano

DUŠA LE POJDI Z MANO, * z menoj na božjo pot. * Na božjo pot na goro, *
na goro žalostno.
Tam videla boš duša ti, * kaj Jezus, Bog, za nas trpi: * za nas in za naše grehe:
- krvavi pot poti.
- je strašno bičan bil.
- je s trnjem kronan bil.
- je nesel težki križ.
- je strašno križan bil.

kako pojemo

Cesta zvabila me je

kako pojemo

Cesta zvabila me je, da sem zapustil dom
očetov in v svet odšel, srečo iskat sem šel,
zapravil sem delež svoj, ko noč je pokrila me.

Vrnil se bom k Očetu, v tihi domači kraj.
Vem, da na hišnem pragu srečo dobim nazaj. (2x)

Cesta zvabila me je, da sem zapustil dom
očetov in v svet odšel, svatovsko oblačilo
mi je raztrgal svet, zapravil sem prstan zlat.

Vrnil se bom k Očetu, v tihi domači kraj.
Vem, da na hišnem pragu srečo dobim nazaj. (2x)

Cesta zvabila me je, da sem zapustil dom
očetov in v svet odšel, kot izgubljena ovca
tavam zdaj po cestah, utrujen in zapuščen.

Vrnil se bom k Očetu, v tihi domači kraj.
Vem, da na hišnem pragu srečo dobim nazaj. (2x)

O, prizanesi Oče premili

kako pojemo

O, prizanesi, Oče premili
Oh, prizanesi,
Oče premili,
in se me usmili,
ki tu klečim.
Bodi usmiljen;
greh zapustiti,
k tebi vrniti
se spet želim.

Res sem zaslužil
kazen prejeti,
večno trpeti,
to me skeli.
Da pa dobroto
tebe sem večno
zgubil nesrečno,
huje boli.

Ljubljeni Oče,
tebe sem zgubil,
nisem te ljubil
prav še do zdaj.
Skesan pa vrnem
se zopet k tebi,
vzemi me k sebi,
milost mi daj!

Mati žalostna je stala

kako pojemo

Mati žalostna je stala, zraven križa se jokala, ko na njem je visel Sin.

V grenko žalost zatopljena je nje duša prebodena z mečem silnih bolečin.

O, kaj žalosti prestati morala je sveta Mati, k'tere Sin je rešil svet.

V žalosti vzdihuje bleda, ko v trepetu Sina gleda, kaj trpi na les razpet.

Komu potok solz ne lije, ko bridkosti zre Marije, grenke nad morja bridkost?

Kdo prisrčno ne žaluje, ko to Mater premišljuje, njenih bóli velikost?

Vidi Jezusa trpeti, grehe ljudstva nase vzeti, šibam vdati se voljnó.

V Sina le pogled upira, ko ves zapuščen umira k smrti nagne že glavó.

Mati, vir ljubezni prave, naj občutim te težave in s teboj žalujem zdaj.

Daj, da bo srce se vnelo in za Jezusa gorelo mi v ljubezni vekomaj.

Sveta Mati, to te prosim, rane Kristusa naj nosim, vtisni v moje jih srce.

Sinu tvojemu so rane v odrešenje moje dane, tudi mene naj bolé.

Naj s teboj sedaj žalujem, Križanega objokujem, ko v dolini solz živim.

S tabo poleg križa stati, s tabo združen žalovati v bridkem joku hrepenim.

Prosim, hvaljena Devica, ti mi bodi tolažnica, daj mi delež bolečin.

Daj mi, da bom vse življenje rad premišljal to trpljenje, ko je umiral Božji Sin.

Mene križ naj obtežuje, mene s tugo napolnjuje sveta kri njegovih ran.

Ti pa varuj, Mati ljuba, da moj del ne bo poguba, kadar pride sodni dan.

Kristus, ko bo treba umreti, daj po Materi presveti, da skušnjave zmagal bom.
Ko pa smrt telo mi vzame, dušo mojo naj objame večne slave rajski dom. Amen.

Daj mi Jezus da žalujem

kako pojemo

Daj mi, Jezus, da žalujem, smrt, trpljenje objokujem,

ki si, Jagnje, ga prestal, greh izbrisal, milost dal.

Smrt za nas si sam izvolil, pred Očetom trikrat molil;

si krvavi pot potil, in trpljenja kelih pil.

So trinogi Te obdali, zvezanega Te peljali,

vklenili Ti roke, ktere celi svet drže.

Trnje zbada čelo Tvoje za prevzetne grehe moje,

Tebi Jezus, kralj neba, žezlo-trst se v roke da.

Oh, na križ so Te pribili, žejo z žolčem Ti gasili,

za naš greh si bičan bil in na lesu kri prelil.

Daj mi, Jezus, da žalujem, smrt, trpljenje objokujem,

ki si, Jagnje, ga prestal, greh izbrisal, milost dal.

Kraljevo znam'nje

kako pojemo

Kraljevo znamnje, križ stoji 
Kraljevo znam’nje, križ stoji, bandero glej vihrati,
na križu Jezus nas uči srčno se vojskovati.

O sveti križ, življenja luč! O sveti križ, nebeški ključ!
Ponižno te častimo, zvestobo obljubimo.

Zveličar s križem vabi nas Zvesto za njim hoditi,
Svoj križ sprejeti slednji čas In ga za njim nositi. Odp.

O križ na smrtni postelji, prijatelj naš edini;
na grobu pot nam kažeš ti k nebeški domovini. Odp. 

Tiho so

kako pojemo

Tiho so, tiho so ... Roke na križu razpete,
rane globoke skeleče.
Tiho so, ali res ne govore?
Tiho so, kaj res nič ne povedo?

Preglasne so, da bi jih slišal svet.
Pretežke, da bi jih doumel. (2x)

Tiho so, tiho so ... Kaplje krvi Presvete,
kot vroča reka deroča.
Tiho so, ali res ne govore?
Tiho so, kaj res nič ne povedo?

Preglasne so, da bi jih slišal svet.
Pretežke, da bi jih doumel. (2x)

Tiho so, tiho so ... Pregrenke solze Marije,
ko bol srce ji prebije.
Tiho so, ali res ne govore?
Tiho so, kaj res nič ne povedo?

Preglasne so, da bi jih slišal svet.
Pretežke, da bi jih doumel. (2x)

Na križ si šel, Gospod

kako pojemo

Na križ si šel, Gospod, na križ si šel za nas;
umrl si, Gospod, umrl za vse nas.

Krvav, razbičan, opljuvan,
ponižan kot nihče ni še bil,
trpiš, a vendar ne kloniš;
tvoje rane so kali ljubezni.

Na križ si šel, Gospod, na križ si šel za nas;
umrl si, Gospod, umrl za vse nas.

Na križ si šel zaradi nas,
za dan vstajenja našega,
za radost, veselje in srečo,
srečo tistih, ki te ljubijo.

Na križ si šel, Gospod, na križ si šel za nas;
umrl si, Gospod, umrl za vse nas.

Slavimo te, rešitelj naš,
svetloba večna, večni dar;
razsvetlil si temo življenja
in pokazal nam pot v nebo.

Na križ si šel, Gospod, na križ si šel za nas;
umrl si, Gospod, umrl za vse nas.