Župnijski zavetnik (glavni oltar):
sv. Jakob Starejši
 

OPASILO (shod, šagra, žegnanje, proščenje):
25. julij

POLOŽAJ in LEGA CERKVE:

Pravilno orientirana cerkev leži na vzhodnem delu vasi. Na zahodni strani do nje vodi kamnit porton iz časa baroka.

NEKAJ ZGODOVINSKIH PODAKOV:

Cerkev se omenja leta 1665. Dograjena je bila v 17. stoletju. Zelo verjetno je, da je bil zvonik postavljen leta 1682. Nadgrajen (povišan) je bil 1878.
Notranjost cerkve je bila predelana koncem 18. stoletja in sicer v poznobaročnem slogu.
1703 je tu bila ustanovljena kaplanija, 1840 pa župnija.  

ZUNANJOST in NOTRANJOST:

Ladja cerkve je pravokotna, z triosminskim zaključkom v prezbiteriju.
Pred fasado stoji zvonik, katerega zvonica, ki je služila kot vhodna lopa, se je nekoč odpirala s tremi kamnitimi vhodi. Danes sta severni in južni vhod zazidana. 
Zvonik se v zadnjem nadstropju odpira s kamnitimi biforami. Kapitel bifore, ki je na zahodni strani nosi vklesano letnico 1682. Ostenje zvonika zaključuje tripasovni konzolni podstrešni zidec, nad katerim se pne neogotska korenasta streha. Vogali zvonika so okrepljeni s kamnitimi šivanimi robovi.

V notranjosti cerkve najdemo ladjo, ki je pokrita z zrcalnim obokom. Ostenje členijo pilastri, ki so nosilci ogredja.

V tlak cerkve je vgrajena grobnična plošča kaplana Luke Morela.

Pevski kor je postavljen na kamnite toskanske stebre. Orgelska omara je bila izdelana leta 1878.

V prezbiterij nas uvede pilastrski slavolok.

V cerkvi so trije oltarji, stebrnega tipa, izdelani v baročni tradiciji in so iz leta 1882. Vanje so bili postavljeni kipi s starih oltarjev. V niši glavnega oltarja stoji kip svetega Jakoba Starejšega, katerega ob straneh spremljata kipa svetega Petra in Pavla. Na vrhu obhodnih lokov stojita kipa svetega Andreja in svetega Janeza Evangelista. Vrh oltarja zaključuje kiparska upodobitev Svete Trojice, katero spremljajo angeli in puti. Ob tabernaklju sta postavljena angela – adoranta; na vratih tabernaklja pa je upodobljen relief Srca Jezusovega.

Današnji daritveni oltar je narejen iz nekdanje obhajilne mize (pregrade).

Stranska oltarja tvorita celoto. Zasnovana sta kot par. Na oltarju Device Marije (levo) je v središčni niši Marijin kip, katerega spremljata kipa svete Apolonije in svete Barbare. V atiki levega oltarja najdemo kip svete Uršule.  Oltar svetega Roka (desno)nosi v središčni niši kip svetnika, katerega ob straneh spremljata kipa svetega Antona Padovanskega in svetega Virgila. V atiki oltarja pa se nahaja kip svetega Lovrenca.

Križev pot je bil naslikan po predlogah Josepha Furicha. Je delo slikarja Heinrich-a Wettach-a iz leta 1890.

V prezbiteriju cerkve stoji še lesen krstilnik, narejen v staronemškem slogu iz konca 19. stoletja.

Vir: Leksikon cerkva na Slovenskem, Mohorjeva družba, Celje, 2006.

--------------------

Drugi vir o cerkvi je vzet iz javne objave občinskega časopisa Postojnski prepih. Avtor prispevka je:  Marino Samsa, kateremu se zahvaljujemo za prijazno dovoljenje objave.